LJUDJE IN TRADICIJA INDIJE (od Kašmirja do Orise)

Potovanje začnem v Kašmirju, pozabljenemu biseru oz. kroni Indije kot ga Kašmirci imenujejo. Preko visokogorja me pot vodi v »indijski Tibet« (McLeod Ganj), kjer prebivajo budisti v izgnanstvu; kamor se je tudi današnji dalajlama zatekel pred Kitajci. Pot me vodi na jug; proti mestu Armitsar, ki je znano po svojem zlatem templju in gostoljubnosti verske ločine sikhov, ki si prav na poseben način zavezujejo turbane, puščajo dolge lase in zavedno nosijo dolga oblačila z zataknjenimi noži.

Od tu se najprej podam proti puščavi Thar, kjer si ogledam enega največjih kameljih festivalov. Ogromno je kamel, romarjev, tradicionalne glasbe in plesa ter sproščenega vzdušja. Ustavim se še v ostalih puščavskih mestih kot je npr: Udaipur oz. indijske Bentke; ogledamo si podganji tempelj in se izgubljamo po puščavskih vasicah itd. Vsekakor pa Indija ne bi bila to kar je, če se ne bi ustavili v Taj Mahalu, znameniti grobnici, ki jo je dal šah Džahan postaviti svoji ženi…Pot nadaljujem do najbolj svetega hindujskega mesta – Varanasija, kjer si želi vsak hindujec umreti, a jaz se podam na najbolj znan hindujski festival Khumb Mela, ki se zgodi vsakih 12 let. Če kje obstaja vse na enem mestu, je to prav tu. Na poti do tja se pomudim in si ogledam še znane erotične templje Indije iz srednjega veka. Le nazadnje grem proti Orisi, državi ob bengalskem zalivu na vzhodu države. Najprej v divjo notranjost Orise, ki je še vedno polna plemen in le nazadnje pa odidem do bengalskega zaliva, kjer se raztezajo kokosove palme, prekrasni sončni vzhodi in kjer domujejo temnopolti ribiči. Omamljeni od sončnih vzhodih ob bengalskem zapustimo Indijo. S seboj prinesem ogromno stvari: ročne izdelke, oblačila (sari, doti, kurta pidžama), pokrivala, denar, pesek iz puščave, nakit, … in seveda glasbo. Tu se nahaja še nekaj fotografij iz Indije.